Na tem mestu so zbrana največkrat zastavljena vprašanja o projektu BioVill o konceptu krajev ogrevanih z biomaso ter razvoju projekta zainteresiranih prebivalcev in deležnikov na lokalnih informacijskih točkah v ciljnih vaseh BioVill na Hrvaškem, v Makedoniji, Romuniji in Sloveniji. Zbirka vprašanj ni dokončna. Če imate dodatna vprašanja, vas vabimo, da se obrnete na predstavnike lokalnih informacijskih točk.

1.     Kaj je »kraj ogrevan z biomaso«?

Kraj ogrevan z biomaso je vas, občina, naselje, skupnost ali del naselij, ki večino električne energije proizvede in uporablja iz lokalne biomase iz kmetijstva, gozdarstva in odpadkov, pa tudi drugih obnovljivih virov. Da bi zagotovili zadostno toplotno in električno energijo, kraji ogrevani z biomaso uporabljajo tehnologije kot so: kotli za ogrevanje, peči na pelete, kotli na lesno biomaso, bioplinarne, kombinirane toplarne in elektrarne, ki uporabljajo lesne sekance ali bioplin itd. Za distribucijo toplote k potrošnikom je večina gospodinjstev v vasi povezana z majhnim daljinskim ogrevalnim sistemom.

Za več informacij si oglejte animacijski video projekta BioVill: https://www.youtube.com/watch?v=v2YI6G63oXk

2.     Kaj so cilji krajev ogrevanih z biomaso v BioVill projektu?

Specifične cilje posamezne vasi so pripravili ključni akterji vasi (predvsem lokalne delovne skupine za kraj ogrevan z biomaso) in so bili opredeljeni v strateških ciljih projekta. Ti dokumenti so na voljo na lokalnih informacijskih točkah v vasi ali na http://www.biovill.eu/bioenergy-villages/

Splošni cilji krajev ogrevanih z biomaso vključujejo naslednje vidike:

·         Surovina za biomaso se proizvaja lokalno in trajnostno

·         Oskrba z električno energijo iz lokalnih virov energije je vsaj tako visoka kot povpraševanje po energiji v vasi

·         Toplotna energija je zagotovljena z lokalno proizvedeno biomaso ali drugo obnovljivo energijo

·         Poslovni model omogoča potrošnikom, kmetom in lastnikom gozdov, da postanejo delni lastniki naprav

·         Vzpostavitev kraja ogrevanega z biomaso temelji na visoki stopnji javne udeležbe

3.     Kateri so primeri najboljše prakse krajev ogrevanih z biomaso?

Obstaja veliko znanih primerov dobrih praks krajev ogrevanih z biomaso, zlasti v Nemčiji in Avstriji, kjer so tudi razvili idejo in koncept kraja ogrevanega z biomaso. Tukaj je nekaj primerov:

Avstrija:

·         Bruck an der Leitha: www.energiepark.at (nemški jezik)

·         Güssing: www.eee-info.net (nemški jezik)

·         Joglland: www.klimaundenergiemodellregionen.at (nemški jezik)

·         Kötschach-Mauthen: www.energie-autark.at/show_content2.php?s2id=276 (angleški jezik)

·         Mureck: http://www.seeg.at/ (nemški jezik)

Nemčija:

·         Grosselfingen: https://www.grosselfingen.de/,Lde/Bio+Energie.html (nemški jezik)

·         Oberharmersbach: http://www.buerger-energie-oberharmersbach.de/index.html (nemški jezik)

·         Schlöben/Thuringia: https://bioenergiedorf.schloeben.de/bioenergiedorf/ (nemški jezik)

·         Tangeln/Saxony-Anhalt: www.facebook.com/lu.tangeln

·         Untermaßholderbach: http://www.untermassholderbach.de (nemški jezik)

Za nadaljnje informacije si oglejte brošuro primerov dobre prakse, ki jih je pripravil projekt BioVill (dokument D2.1): http://www.biovill.eu/results/biovill-publications-en/

4.     Kako začeti tak bioenergetski projekt?

Vsaka vas/občina/skupnost mora najti svoj način razvoja bioenergetskega projekta. Lahko pa sledijo nekaj splošnim predlogom razvoja kraja ogrevanega z biomaso:

·         Določiti lokalne voditelje: potrebno je opredeliti lokalne voditelje, da bi ustanovili osrednjo delovno skupino prebivalcev in bodo začeli s prvimi koraki in motivirali ostale prebivalce, da se                        pridružijo sodelovanju

·         Ustvariti zaupanje in sprejemanje ideje projekta v naselju in od samega začetka vključiti čim več prebivalcev

·         Natančno analizirati situacijo, ustvariti realne predpostavke in izračune ter zagotoviti bistvena dejstva in možnosti prebivalcem in zainteresiranim deležnikom

·         Poskusiti združiti dejavnosti z ostalimi infrastrukturnimi razvijanji v naselju in izkoristiti vse obstoječe podporne programe in dodatno strokovno znanje

Vsak, ki ima idejo, lahko začne projekt kraja ogrevanega z biomaso. Ponavadi so vaščani glavni »motor« za prehod v večjo energetsko enodvisnost. Ukrepe za začetek postopka zelo pogosto sprejmejo lokalni voditelji ali manjša skupina oseb. To pomeni, da naj bi bil razvoj kraja ogrevanega z biomaso usmerjen od spodaj navzgor in vzpodbuden iz strani lokalnih prebivalcev.

5.     Kakšna so tveganja in izzivi pri uspešni vzpostavitvi kraja ogrevanega z biomaso?

Eden najbolj kritičnih faktrojev pri razvoju energetsko neodvisnih krajev je najti uspešen poslovni model in vključiti/usklajevati vse pomembne akterje v vrednostni verigi (npr. proizvajalci in predelovalci lesa, proizvodnja in distribucja toplote, potrošniki, občina, itd.)

Ostala večja tveganja in izzivi pri uspešni vzpostavitvi kraja ogrevanega z biomaso so:

·         Pomanjkanje zanimanja potencialnih potrošnikov energije (prebivalcev, podjetij, javnih institucij itd.)

·         Odsotnost lokalnih voditeljev, ki bi npr. začeli in vzpodbujali razvoj projekta

·         Pomanjkanje izkušenj ključnih deležnikov (uprave, sektor financiranja, prebivalcev, strokovnjakov) pri energetskih projektih npr. banke, ki nerade odobrijo posojila za naložbe v bioenergijo.

·         Upravne ovire, npr. pomanjkanje podpore občine/lokalne uprave pri pridobivanju potrebnih dovoljenj

·         Pomanjkanje ustreznih finančnih sredstev/podpornih instrumentov (bančnih posojil, kreditov s prednostnimi obrestmi in obdobji mirovanja, nacionalni in evropski programi)

6.     Kdo določa, katera stavba bo vključena v omrežje daljinskega ogrevanja?

V sedmih naseljih projekta BioVill so odločitev sprejeli lokalni voditelji ali delovna skupina za energetiko na podlagi predhodno zbranih podatkov in analiz. Študije so na voljo na lokalnih info točkah. Zbiranje podrobnih in natančnih podatkov o razpoložljivih lokalnih in regionalnih potencialih ter danih okvirnih pogojev in izdelavo prvih tehničnih in ekonomskih ocen sta pomembna koraka za uspešno uvedbo bioenergetskega naselja. Brez preverljivih dejstev in jasnih argumentov, ki kažejo možne rešitve in predstavljajo koristi in prednosti državljanom, zlasti nasprotnikov ni mogoče prepričati in bi lahko ovirali celoten proces vzpostavitve. Omrežje daljinskega ogrevanja ponavadi omogoča povezavo zainteresiranih potrošnikov, ampak le, če je povezava ekonomično in tehnično izvedljiva za celoten sistem.

7.     Katera dovoljenja in postopki so potrebni za vzpostavitev kraja ogrevanega z biomaso?

Vzpostavitev kraja ogrevanega z biomaso je kompleksen proces. Vsebuje več faz (načrtovanje, gradnja, delovanje, vzdrževanje in nadgrajevanje), ki morajo slediti pravnim postopkom in dobiti različna dovoljenja, kot so gradbena dovoljenja, posebne tehnične in okoljske zahteve. Vsi ti predpisi so odvisni od obstoječega pravnega okvira v državi.
Za uporabo evropskih investicijskih skladov in drugih mednarodnih podpornih programov je potrebno pripraviti celotno projektno dokumentacijo in pridobiti vsa potrebna dovoljenja vključno z:
·         Prijavo na razpis za zagotovitev nepovratnih sredstev za zasnovo projektne dokumentacije
·         Oblikovanmje projektne dokumentacije
·         Pridobitvijo potrebnih dovoljenj (lokacijsko in gradbeno dovoljenje, vnos katastra parcel, katere bodo uporabljene za cevovod daljinskega ogrevanaja)

8.     Kateri je najpogostejši poslovni model kraja ogrevanega z biomaso?

Za uspeh kraja ogrevanega z biomaso je pomembno prepoznati vse različne pobude v kraju, ki prispevajo k energetski samozadostnosti. Že obstoječi kraji ogrevani z biomaso uporabljajo veliko različnih poslovnih modelov in oblik organizacij, npr. energetska sodelovanja, javno-zasebna partnerstva in javna podjetja. Poleg tega pa zasebne naložbe in pobude dopolnjujejo obstoječe možnosti, npr. družbe z omejeno odgovornostjo in civilna pravna partnerstva. V idealnem primeru so dobavitelji biomase in potrošniki energije delni lastniki bioenergetskih naprav. Participacijski pristopi, npr. Zadruge prebivalcev oz. potrošnikov so zelo dobrodošle zaradi neposredne udeležbe prebivalcev, enakih glasovalnih pravic med člani in visoke preglednosti odločitev. Njen cilj ni maksimiranje prihodkov, temveč zagotoviti, da imajo vsi prebivalci korist od naložb ter povečanega blagostanja in razvoja skupnosti v vasi in regiji.

Podrobnejše informacije o možnih poslovnih modelih najdete v publikaciji »Guideline on financing options, contracts, ownership models and business models for bioenergy villages« na spletni strani BioVill.

Za dodatne informacije si preberite »Guideline on financing options, contracts, ownership models and business models for bioenergy villages« na spletni strani BioVill (Dokument D.1): http://www.biovill.eu/results/biovill-publications-en


9.     Kaj je lokalna energetska delovna skupina? Kdo so člani? Se lahko še vedno pridružim skupini?

Začetniki bioenergetskih projektov oziroma deležniki v kraju lahko vzpostavijo lokalno energetsko delovno skupino, da bi lahko začeli in nadaljevali z vodenjem procesa kraja ogrevanega z biomaso, razpravljali o različnih vidikih in pripravljali odločitve, tehnične koncepte ter izračune in spodbujanje projekta v vasi ter v lokalnih, regionalnih in nacionalnih organih. Vsi, ki so zaineterisirani za podporo bioenergetskih projektov, se lahko pridružijo in podpirajo lokalne delovne skupine za bioenergijo. Obrnete se lahko na lokalno odgovorno osebo na info točki ali partnerju podjetja BioVill. Za informacije o info točki in partnerjih projekta preverite spletno stran BioVill –Kraji ogrevani z biomaso – Lokalna informacijska točka – BioVill konzorcij.

10.  Ali je zbrano biomaso potrebno pretvoriti v pelete?

Ne, to ni nujno. Sodobne tehnologije ogrevanja lahko uporabljajo različne vrste lesnega goriva, kot so lesni sekanci, drva in peleti. Za vsak energetski projekt je treba izbrati najboljšo možno obliko lesnega goriva glede na obstoječe lokalne razmere.

11.  Ali uporaba biomase ni predraga?

Gospodarske prednosti uporabe lokalne biomase za ogrevanje in proizvodnjo električne energije so zelo odvisne od lokalnih razmer in jih je treba pred začetkom prehoda na drugo obliko goriva ali na novo energetsko tehnologijo natančno analizirati. Kljub temu so številni primeri dobre prakse dokazali, da je uporaba lokalne biomase za proizvodnjo bioenergije lahko bolj ekonomična kot obstoječe rešitve na fosilna goriva (plina, kurilnega olja), električno energijo ali tradicionalno kurjavo na drva. Sodobni sistemi ogrevanja na biomaso pogosto zagotavljajo tudi večje udobje bivanja v primerjavi z obstoječimi tehnologijami.

12.  Katere vrste odpadkov in ostankov lahko uporabimo za proizvodnjo bioenergije?

Sodobni biomasni kotli omogočajo uporabo različnih vrst lesne biomase. V veliko primerih tudi odpadni les, kot so veje, skorja, žagovina in stranski kmetijski produkti, kot je slama, koruzna stebla, veje sadnega drevja in grmičevje. Nacionalni partnerji projekta BioVill lahko podajo več informacij o dostopnih tehnologijah za proizvodnjo bioenergije (poglejte spletno stran BioVill).

 13.  Kakšne koristi lahko prinese prehod na drugo obliko energije naselju in njegovim prebivalcem? Zakaj bi morali krajani sodelovati pri bioenergetskih projektih?

Uporaba trajnostnih lokalnih virov biomase za proizvodnjo energije lahko včasih prinese različne pozitivne vplive na družbene, gospodarske in okoljske vidike. Na primer, proizvodnja in uporaba lokalnih lesnih virov lahko ustvarita nova delovna mesta in več dohodka za lokalne lastnike gozdov, žage in predelovalce lesa, dobavitelje toplote in druge ponudnike storitev ter tako okrepijo lokalno gospodarstvo na podlagi biomase.  Poleg tega lahko zmanjša škodljive emisije, zlasti med kurilno sezono. V primeru skupnega upravljanja grelnega sistema lahko izboljša zaupanje in sodelovanje med krajani. Ostale koristi sodobnih biomasnih grelnih sistemov so: višje udobje ogrevanja, manj dela z pripravo drv za kurjavo, stabilni in predvidljivi stroški in neodvisnost od uvoženega zemeljskega plina in ostalih fosilnih goriv.

Vključitev kraja v tak energetski projekt prinese še več prednosti, npr. priložnost pridobitve mednarodnih izkušenj na področju bioenergije, izmenjava in učenje od mednardonih strokovnjakov in od primerov najboljše prakse ter spodbuditi in okrepiti sodelovanja in partnerstva.

14.  Kakšne so prednosti daljnskega ogrevanja na biomaso v primerjavi z posamičnimi ogrevalnimi sistemi?

Sistemi daljinskega ogrevanja pogosto omogočajo strankam bolj gospodarno in udobno oskrbo s toploto v primerjavi z lastnimi sistemi ogrevanja, saj investiranje, namestitev in upravljanje skupaj organizira izkušen investitor/operater za večje število potrošnikov. Na primer, posamezno gospodinjstvo ne rabi investirati v grelni kotel in dimnik. Prostori se zato lahko uporabijo za druge namene. Skupna organizacija in upravljanje sistemov izkušenih operatarejev omogoča koristi vsem potrošnikom toplote, npr. nižje stroške delovanja in vzdrževanja sistema. Poleg tega bi bilo lahko združeno nakupovanje energenta cenejše, kar se rezultira v nižjih stroških ogrevanja. Nenazadnje je vključevanje obnovljivih virov energije (ali odpadne toplote iz industrije) pogosto lažje in stroškovno učinkovitejše v lokalnih sistemih daljinskega ogrevanja v primerjavi z ostalimi ogrevalnimi sistemi.

15.  Katere so glavne gospodarske koristi uporabe sistema na biomaso v primerjavi z grelnimi kotli ali pečmi na osnovi fosilnih goriv?

Zaradi še vedno manjših proizvodnih količin so investicijski stroški za kotle in peči na biomaso pogosto višji kot pri sistemih na fosilna goriva. Vendar so sistemi, ki temeljijo na biomasi, močno v prednosti zaradi nižjih stroškov goriva. Letni prihranki pri stroških goriva običajno dosežejo vrednost investicije v 10 do 15 letih, odvisno od višine cen nafte in plina v primerjavi s cenami biomase. Na splošno velja, da dvig cen fosilnih goriv bistveno bolj poveča stroške proizvodnje toplote iz sistemov na fosilna goriva kot na zvišanje cen biomase za biomasne ogrevalne sisteme. Zato je ogrevalni sistem na biomaso bolj odporen (manj tvegan) na zvišanje cen goriva. Poleg tega so v zadnjih desetletjih biomasna goriva pokazala oboje- manj nihanja cen in tudi nižje povišanje cene. Če pri naložbi delno pomagajo »javna sredstva«, sistemi za ogrevanje na biomaso postanejo konkurenčnejši iz zornega kota vlagateljev, kar kažejo veliki deleži biomase na trgu v naprednih ekonomijah v EU. Npr. v Avstriji 25 % celotne toplotne energije, 35 % celotne proizvodnje pare in 45 % celotne toplotne energije pridobivajo iz biomase. Še višji deleži so zabeleženi v Skandinaviji. To dokazuje, da ima biomasa ekonomske prednosti za posameznike, poleg s tem povezane socialne, okoljske in podnebne koristi.

16.  Kako lahko prebivalci izkoristijo bioenergetski projekt kot je BioVill, če se njihova hiša ne nahaja v/blizu centra naselja in se ne morejo povezati z lokalnim omrežjem daljinskega ogrevanja?

Ker je glavni cilj takega naselja proizvodnja in poraba potrebne energije iz lokalnih virov biomase so tudi gospodnijstva, ki se ne morejo povezati z lokalnim ogrevalnim sistemom podprta, da uporabljajo vire bioenergije in naj posodobijo svoje sisteme ogrevanja. Tudi projekt BioVill nudi informacije in nasvete za posamezne rešitve za hišne ogrevalne sisteme, kot so sodobni kotli in peči na biomaso. Preden se odločite o željeni tehnologiji ogrevanja na biomaso, si preberite informativno gradivo, ki ga je pripravil projekt o sodobnih tehnologijah na drva, pelete in sekance (na voljo na spletni strani – Rezultati- Objave BioVill- Materiali za diseminacijo). Poleg tega vam lahko lokalni BioVill zastopnik pomaga pri pripravi izračuna stroškov toplote, pri čemer primerjajte stroške ogrevanja za različne tehnologije na področju biomase. Na ta način boste lahko izbrali najprimernejšo možnost za vas. Nadalje lahko nacionalni informacijski partner za BioVill in lokalna info točka zagotovita tudi informacije o možnostih financiranja in razpoložljivih podpornih programih za majhne sodobne kotle na biomaso.

17.   Kakšni so tipični ukrepi za prehod na energijo, ki se uporabljajo v krajih ogrevanih na biomaso?

Najbolj pogosto se v krajih, kjer želijo doseči večjo energetsko neodvisnost, odločajo za daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso ali za sistem sočasne proizvodnje elektrike in toplote (na lesno biomaso, lahko tudi na bioplin), za solarne sisteme in pogosto tudi za vetrne elektrarne. Včasih so izvedljive tudi vodne turbine in geotermalne naprave. Če pogoji dovoljujejo, se projekti osredotočajo na celovit pristop, ki vključuje sisteme za proizvodnjo toplotne in električne energije, kot tudi ukrepe za energijsko učinkovitost, npr. v javnih in zasebnih ustanavah, z razlogom, da bi zmanjšali skupno porabo energije.

18.  Kako so financirani ti ukrepi?

Obstajajo različni načini financiranja lokalnega energetskega prehoda, odvisno od obstoječega pravnega okvira in lokalnih pogojev. Najprej lahko občina financira ukrepe za prehod in postane lastnik nameščenih ogrevalnih sistemov. Lahko pa lokalni prebivalci ustanovijo iniciativo ali podjetje (npr. energijsko sodelovanje) in financirajo predvidene ukrepe. V obeh primerih so za začetek prehodov ponavadi uporabljena posojila in subvencije iz državnih ali evropskih programov. Poleg tega lahko odgovornost za naložbe in upravljanje novega sistema bioenergije prevzame javno komunalno  podjetje. In nazadnje, lahko sodeluje tudi tretja oseba in financira projekte v celoti.

19.  Kako dobavitelj toplote zaračunava stroške energije?

Običajno potrošnik toplote plača pristojbino za priključitev ob sklenitvi pogodbe. Včasih se dogovorijo za periodične obroke za čas trajanja pogodbe kot osnovna pristojbina, ki vključuje vse fiksne stroške (naložbene in vzdrževalne). Izvožena toplota je obračunana po dogovorjeni ceni na kWh, pomnoženi z izmerjeno letno porabo toplote. Številne pogodbe o dobavi toplote vključujejo tudi klavzule o prilagoditvi cen, ki upoštevajo nestanovitnost cen ustreznih stroškov goriva, obratovanja in vzdrževanja.

20.  Kje dobim več informacij, če želim vzpostaviti sistem daljinskega ogrevanja?

Vključenost in sodelovanje številnih lokalnih deležnikov, nosilcev odločanja in potrošnikov je ključno za uspeh sistema daljinskega ogrevanja v energetsko neodvisnem naselju. Če vas zanima vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja, se morate že na začetku posvetovati z zainteresiranimi stranmi in noslici odločanja v vaši občini. Za dodatne informacije o obstoječih lokalnih daljinskih sistemih ogrevanja, razpoložljivih tehnologijah in izkušnjah pridobljenih pri izvajanju procesa v BioVill naseljih se obrnite na ustrezne predstavnike na lokalnih informacijskih točkah.

21.  Kje dobim več informacij o študijah izvedljivosti za načrtovane sisteme daljinskega ogrevanja v partnerskih naseljih BioVill?

Za več informacij o rezultatih predhodnih študij izvedljivosti za načrtovane sisteme daljinskega ogrevanja si oglejte dokument »BioVill D4.2  Opportunities to set up biomass based CHP plants and small DH heating networks in the target village Dole pri Litiji, Slovenia« na spletni strani BioVill- Rezultati- BioVill Publikacije- Deliverables.

22.  Ali so za uporabo virov bioenergije v moji regiji na voljo subvencije?

Razpoložljivost subvencij in podpornih shem za uporabo obnovljivih virov se razlikuje med državami in včasih tudi med regijami znotraj iste države. Za več informacij o razmerah v partnerskih državah in regijah podjetja BioVill poiščite dokument »BioVill D2.7 Report on regional and local framework conditions in the target villages« na spletni strani BioVill – sekcija Rezultati – BioVill Publikacije – Deliverables.

23.  Kje lahko izvem več o raziskavi med prebivalci o njihovih vizijah in idejah?

Rezultati ankete s prebivalci ciljnih BioVill naselij so predstavljeni v dokumentu »BioVill D3.6 Survey with citizens on their visions and ideas about the set-up of bioenergy villages in Croatia, Macedonia, Romania, Serbia and Slovenia« katerega lahko najdete na spletni strani BioVill- Rezultati – BioVill Publikacije – Deliverables.